Ljubljanska cesta 2
6230 Postojna
Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik so se slušatelji in slušateljice študijskega krožka Skriti biseri Slovenije z mentorico Alenko Veber z vlakom zapeljali v Divačo, kjer je ob kulturnem prazniku svoja vrata odprl Muzej slovenskih filmskih igralcev.
»Muzej slovenskih filmskih igralcev, ki ga upravljata Občina Divača in Slovenska kinoteka, domuje v prenovljeni Škrateljnovi domačiji v Divači, enkratnem primeru kraške arhitekture. V Divači sta se rodili kar dve znameniti filmski igralki: leta 1903 Metka Bučar, leta 1907 pa Ida Kravanja, ki je z umetniškim imenom Ita Rina zaslovela kot zvezda evropskega nemega filma.
Leta 1997 je Občina Divača v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica obnovila stanovanjsko hišo domačije – Škrateljnovo hišo. Slovenska kinoteka pa je v prvem nadstropju uredila stalno razstavo posvečeno življenju in delu Ite Rine. Ob prenovi gornjega nadstropja Škrateljnove hiše v razstavni prostor se je prvemu direktorju Slovenske kinoteke Silvanu Furlanu porodila ideja, da bi stalno razstavo, posvečeno prvi slovenski filmski zvezdi, nadgradili v Muzej slovenskih filmskih igralcev.
Obnova se je začela leta 2002, ko je arhitekt Vojteh Ravnikar v svojem seminarju za študente Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani pripravil natečaj načrta prenove. Leta 2007 je Občina Divača kot nosilka projekta obnove kandidirala za sredstva Norveškega finančnega mehanizma. Projekt je bil odobren leto pozneje, pogodba z Norveškim finančnim mehanizmom pa je bila podpisana 3. junija 2008. Julija 2010 je bila obnova Škrateljnove domačije končana, 8. julija 2011 pa je bil Muzej slovenskih filmskih igralcev svečano odprt.« (Vir tukaj)
Po ogledu kratkega dokumentarnega filma Deklica s frnikulami (1997) in razstavnih prostorov, so si slušatelji in slušateljice ogledali še župnijsko cerkev sv. Antona Puščavnika.
Cerjev sv. Antona Puščavnika je značilna enoladijska kraška cerkev z začetka 17. stol. s triosminsko zaključenim prezbiterijem, z odličnimi kamnoseškimi detajli. Zvonik oglejskega tipa je bil prizidan 1764 ter predelan v 19. stol. V obzidju je čudovit baročni pilastrski vhod iz 1728. Notranjost cerkve pa krasijo baročni oltarji Jurija Tavčarja (1820–1892) iz leta 1856. Sledil je še sprehod do udornice Risnik mimo vodnega hrama ter vožnja z vlakom domov.