Lahko si, kar želiš! je slogan projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga pooseblja Janja Urbiha, podjetnica iz Kozarišč v občini Loška dolina, ki z radovednostjo premaguje življenjske izzive in pridobljeno znanje deli z lokalnim okoljem. Po izgubi službe, se je kot izučena ekonomistka vprašala, kako naprej. Po krajšem izobraževanju je postala mentorica študijskih krožkov in začela sooblikovati spletno stran Stare slike in več časa posvetila lokalnemu turističnemu vodenju.
Svoj prvi študijski krožek je izvedla leta 2012 na Ljudski univerzi Postojna. Je dobitnica priznanja ACS za promocijo učenja in znanja leta 2016, ki v številnih študijskih krožkih predaja znanje podeželskemu prebivalstvu in je tudi na druge načine vpeta v lokalno skupnost. Prav tako je prejemnica srebrnega grba Loške doline, kjer so v obrazložitvi zapisali: »Vse aktivnosti opravlja z veliko mero entuziazma in inovativnosti in jih uspešno usklajuje z družinskimi obveznostmi. Povezala je delovanje številnih društev in občanov, obenem pa pomembno prispevala k promociji Loške doline.«
Priznanja Andragoškega centra Slovenije nagrajujejo prizadevanja na področju vseživljenjskega učenja
Z Janjo sva klepetali tik pred izidom javnega razpisa priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih (Priznanja ACS), katerega dobitnica je bila leta 2016 tudi sama. Priznanja ACS za promocijo učenja in znanja odraslih so priznanja, podeljena posameznikom, skupinam ali organizacijam za njihove izjemne prispevke k spodbujanju in uveljavljanju vseživljenjskega učenja ter izobraževanja odraslih v Sloveniji. Podeljujejo se od leta 1997 dalje, do zdaj pa so jih podelili preko 200.
In kako se sogovornica spominja prejema tega naziva? »Zagotovo najprej presenečena, da so me predlagali. Sicer pa zelo vesela, ker dokler ne dobiš priznanja, se niti ne zavedaš oziroma ne vidiš vrednosti svojega dela tako močno, kot ga opazijo drugi. Zagotovo sem dobila s tem potrditev, da delam prav in tako toplo ti je pri srcu, da je nekdo opazil tvoj trud. So pa kasneje, po nacionalnem priznanju, tudi na lokalni ravni prepoznali moj trud in me nagradili z občinskim priznanjem. Bi si zagotovo želela več podpore na lokalni ravni, s tem da bi me podprli ali mi pomagali pri ohranjanju kulturne dediščine.« je Janja Urbiha podoživela občutke ob prejemu priznanja ACS.
Kot sama pravi je priznanje vplivalo tudi na njeno nadaljnje delo in pripomoglo k prepoznavnosti projektov: »Zagotovo priznanje potegne medijske objave, ki pa so vedno dobrodošle, glede na to s čim se ukvarjam. Širša prepoznavnost je zagotovo dobrodošla in je v veliki meri tudi posledica te prejete nagrade.«
Študijski krožki, neformalna oblika izobraževanja, ki udeležence prevzamejo s poglobljenim raziskovanjem in pripadnostjo
Študijski krožki so oblika neformalnega izobraževanja, kjer se majhne skupine prostovoljcev srečujejo, da skupaj poglobljeno raziskujejo izbrano temo, izmenjujejo izkušnje, pridobivajo nova znanja ter aktivno prispevajo k osebni rasti in razvoju lokalne skupnosti.
Vsebino za študijske krožke črpa Janja Urbiha iz lokalnih vsebin, prisluhne potrebam domačih krajev. Udeleženci študijskih krožkov so večina ženske na pragu upokojitve oziroma aktivne upokojenke. Poleg vsebin študijskih krožkov je namreč udeležencem pomembno tudi aktivno druženje. Mlajših udeležencev je manj, ker vsebina študijskih krožkov od udeleženca zahteva veliko angažiranost, kar pa je v tempu življenja (službe, družine) težko izvedljivo. "Pri delu se tudi sama nenehno učim in dopolnjujem, interakcije z drugimi so zame pomembne povratne informacije preko katerih pridobivam nova spoznanja. To se odraža prav v projektu grofice Grete." dodaja Janja Urbiha, nagrajenka ACS, kjer nedvomno ta dimenzija in povezava ni bila spregledana.
Izobraževanje pušča zgodbe, ustvarja vtise in spreminja osebnost
Vsak projekt, vsaka delavnica, ki jo vodi Janja Urbiha, pušča sledi, a nekatere zgodbe so na njej pustile globoke vtise. "Posebno mesto v mojem srcu imajo posamezniki, ki so zaradi krožkov osebnostno zrasli, se lažje vključili v družbo ali celo našli svojo novo vlogo," razlaga. Ena izmed teh zgodb je zgodba gluhega fanta, ki je skozi sodelovanje v študijskih krožkih postal bolj samozavesten in se učinkoviteje povezal z okolico. S spodbudo, ki jo je prejel, je presegel številne omejitve, ki jih je čutil v vsakdanjem življenju. Prav tako je pozitivna zgodba lokalnega posebneža, ki je skozi vključevanje v skupnost našel svoje mesto in pokazal svoja znanja. "Strpnost in spodbuda sta ključni. Ljudem moramo omogočiti, da stopijo iz cone udobja, le tako lahko pokažejo, kaj zmorejo," poudarja Janja. V krožkih, ki jih vodi, so se znašle tudi osebe s posebnimi potrebami. S potrpežljivim pristopom in razumevanjem jim je pomagala razviti nove kompetence, zaradi katerih so postali bolj aktivni člani svoje skupnosti. Ti primeri kažejo, da so študijski krožki več kot le prostor za izmenjavo znanja – so orodje za osebnostno rast in družbeno povezovanje.
Naj bo učenje spontana izkušnja
Za Janjo vseživljenjsko učenje ni zgolj besedna zveza, temveč način življenja. A vendar, kot sama poudarja, beseda "učenje" v posamezniku pogosto prebudi negativne občutke. "Raje govorim o izmenjavi znanja," razlaga in dodaja, da je ključno, da se ljudje ne obremenjujejo z obsegom novega znanja. "Pomembno je začeti korak po koraku, košček po košček, in na koncu ugotoviš, koliko si že dosegel."
Pri tistih, ki oklevajo pri vključevanju v izobraževanje pa uporabi preprost trik: "Najprej poiščem razlog, zakaj jaz potrebujem njih, in jim pokažem, kako bodo s svojo aktivnostjo prispevali k skupnosti. Tako se pogosto niti ne zavedajo, da se pravzaprav tudi sami učijo."
Članek je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS*).
